Čebelja paša: kaj čebele nabirajo skozi leto in zakaj med ni vsako leto enak

Ko ljudje vprašajo, zakaj je naš akacijev med letos drugačen kot lani, je odgovor vedno enak: čebele delajo to, kar jim ponudi narava. To besedilo opisuje, kaj čebele nabirajo, kako je videti čebelje leto v Podravini in zakaj je vsak med priča ene konkretne sezone.

Kaj je čebelja paša

Paša je vse, kar čebele nabirajo zunaj panja:

• nektar s cvetov, ki ga predelajo v med,
• cvetni prah, hrano za zalego, ki jo shranjujejo kot pergo (čebelji kruh),
• smolo s popkov dreves, iz katere nastane propolis,
• mano, sladko tekočino, ki jo na listih izločajo listne uši in iz katere nastane gozdni med,
• vodo.

Čebele pašo iščejo v krogu približno enega do treh kilometrov od panja. Zato je najpomembnejša odločitev čebelarja, kje bodo panji stali. Naši stojijo v Sokolovcu, ob robu gozda, med travniki, robinijevimi gaji in kostanjevimi gozdovi Kalniškega gričevja.

Čebelje leto v Podravini

To je približen koledar; vsako leto se premakne glede na vreme.

Marec — vrba, leska, dren. Prvi cvetni prah in malo nektarja. Panj se prebuja, matica začne zalegati. Medu za točenje ni; vse gre v zalego.

April — sadno drevje, regrat, oljna ogrščica. Prva resna paša. Sadovnjaki in travniki, polni regrata, dajo cvetni prah vseh barv. Oljna ogrščica, kjer jo je, da svetel med, ki hitro kristalizira.

Maj — robinija (akacija). Glavna paša Podravine. Robinija cveti deset do petnajst dni in v dobrem letu čebele v tem obdobju naredijo več medu kot v vsem preostanku sezone. Dež, mraz ali pozeba v teh dneh lahko uničijo letino. Zato akacijevega medu nekatera leta ni.

Junij — lipa, travniki, robida. Lipa cveti kratko in intenzivno; travniki so v polnem cvetu. Iz tega obdobja prihajata lipov in travniški med.

Julij — pravi kostanj. Pravi kostanj cveti julija in daje temen, grenek med. V Kalniškem gričevju je kostanja dovolj za čisto kostanjevo pašo v dobrem letu.

Avgust in september — šibka paša. Sončnice, kjer jih je, zlata rozga, mana v gozdu. Čebele večinoma dopolnjujejo lastne zaloge za zimo; čebelar toči malo ali nič.

Od oktobra do februarja — mirovanje. Čebele se stisnejo v zimsko gručo in trošijo zaloge. Čebelar panjev ne odpira.

Zakaj med ni vsako leto enak

Čebelar izbere, kje panji stojijo in kdaj toči. Vse drugo določa vreme:

• Deževna pomlad izpere nektar iz cvetov in zadrži čebele v panju.
• Pozna pozeba uniči cvet robinije ali sadnega drevja.
• Suho poletje da manj nektarja, a bolj koncentriran, temnejši med.
• Topla jesen podaljša pašo in spremeni sestavo jesenskega medu.

Zato je razlika v barvi in okusu med dvema letoma istega medu dober znak. Med, ki je vsako leto popolnoma enak, je verjetno mešan in poenoten.

Kaj to pomeni za kupca

• Akacijevega medu nekatera leta ni ali ga je zelo malo; kadar je, ga je vredno vzeti.
• Kostanjev med se v grenkobi razlikuje glede na poletje.
• Travniški in cvetlični med spreminjata barvo in aromo glede na to, kaj je tisto leto prevladovalo na travnikih.
• Perga iz pomladi je bolj pisana, iz poletja bolj enotna.

Vrste medu in njihove lastnosti smo opisali v vodniku po vrstah medu.

Kaj čebelar dela skozi leto

Na kratko: spomladi spremlja razvoj zalege in dodaja prostor, v sezoni toči po vsaki glavni paši, poleti pobira pergo in nabira propolis, pozno poleti čebelam pusti dovolj zalog za zimo, pozimi pa popravlja opremo in čaka. Če želite to videti v živo, pridite v oazo.

Zaključek

Čebelja paša je koledar narave: vrba, sadno drevje, robinija, lipa, kostanj, nato mirovanje. Vsako leto napiše drugačen med, čebelar pa le izbere, kje bodo panji stali in kdaj bo točil. Tisto, kar je v kozarcu, od akacijevega do kostanjevega medu, je pričevanje ene konkretne sezone v Sokolovcu.